Oljka in olivno olje na Hrvaškem

Oljka je najbolj ljubo in radodarno dalmatinsko drevo, zato je enostavno razumeti, zakaj. Neraven teren južnih pobočij in obilica dolgih vročih poletij nenehno ustvarjata idealne pogoje za uspevanje oljk na tem območju. Značilnost oljčnih olj s Hrvaške je dejstvo, da najboljša prihajajo iz majhnih oljčnih nasadov. Kjer vsako drevo uživa posebno nego in posebno naklonjenost ter ljubezen svojih gospodarjev. Nekatere tradicije in običaji, kot je pranje oljk v morju, naredijo hrvaška oljčna olja še bolj značilna.

Kot drevo je oljka bolj kot katera koli druga oblikovala zgodovino in kulturo Hrvaške in Dalmacije. Prvotno proizvodnjo oljčnega olja lahko zasledimo v bronasti dobi. Skozi vsa stoletja je oljka na Hrvaškem tako rekoč zagotavljala preživetje človeka. Ne glede na to, ali gre za hrano, olje ali kot zdravilo, so bile oljke na tem področju vedno prisotne. Grki in Rimljani so skozi starodavno zgodovino ohranjali kakovost prestižne dalmatinske oljke in njenih olj, prepotovali velike razdalje, da bi svojim civilizacijam vrnili poseben nektar.

Istra in Dalmacija sta dve različni hrvaški regiji. V Dalmaciji je precej pogosto, da so oljke raztresene povsod na težko dostopnih območjih, kjer so vodni viri redki. Dalmatinci uporabljajo drugo vrsto stiskalnice, zato njihovo olje ni tako zrelo in grenko kot istrsko. Dalmatinske oljke so zaradi krasa in podnebja redkejše. Medtem ko so Istrani bolj naklonjeni kakovosti kot kvantiteti. Istrani imajo veliko oliv in si lahko privoščijo, da so »izbirčni« in pridelajo kakovostno oljčno olje. A v manjši količini, pa so vseeno z njo kar zadovoljni.